Ljubljana, 21. 3. 2003

Javno pismo predsedniku države, članice NATA in vojne koalicije proti Iraku, dr. Janezu Drnovšku

V vednost: javnim občilom, državnim uradnikom, ostalim.

V nedeljo se bom sicer udeležila referenduma PROTI vstopu Slovenije v NATO, vendar Vas opozarjam, da sem kot mirovnica in aktivistka izjemno naivna, kot volilka in sociologinja pa nikakor!


Popolnoma se zavedam, da moj glas ne bo igral nobene vloge na referendumu PROTI vstopu Slovenije v NATO, saj bo referendum ponarejen tako elegantno kot tisti o privatizaciji železnic. Za nekaj nepomembnih glasov ga boste nagnili v žrelo vojne, neoliberalizma in imperialistične globalizacije, kar že vrsto let klečeplazno podpirate in vsiljujete tudi >navadnim državljanom<.

V naftni rafineriji Daura v bližini Bagdada sem sredi marca za gospodarja vojne g. Busha narisala sliko ter jo poslala v Belo hišo s sporočilom: Vsak dan je nova priložnost za mir! Ker zaradi svoje odsotnosti iz Slovenije v zadnjem mesecu in pol nisem bila aktivna proti Vaši militantni, militaristični in mnogokrat sovražni politiki, sem zaradi slabe vesti v rafineriji narisala tudi sliko, ki Vam jo podarjam s sporočilom: Vi uničujete mojo prihodnost in prihodnost ljudi, ki jih imam rada!

'Vi' lahko razumete kot vso slovensko politiko, ki se je leto dni arogantno in manipulativno odzivala na zavzemanja mirovnikov in angažiranih prebivalcev in prebivalk Slovenije proti vstopu Slovenije v NATO. 'Vi' lahko razumete tudi kot genezo bolezni vojne, ki jo vsiljujete družbi z objemanjem klera, bivših in potencialnih in nesojenih predsednikov, gospodarstvenikov, vseh >osebnosti<, ki podpirajo Vaše lomljenje kolen pred vrati svetovnih imperialnih sil, katerim človeška življenja niso niti najmanj pomembna.

Preden Vam čestitam ob pozitivnem izidu referenduma za Vas in Vaše kolege z NATO vrha, pa sem Vam moram še osebno zahvaliti, saj sem tudi zaradi Vaše ničvredne politike, Vašega petljanja z gospodarji vojne g. Busha, g. Rumsfelda, g. Blaira ... v začetku februarja odšla v Irak, kjer sem spoznala izjemne, preproste ljudi, ki so znotraj diktature bistveno bolj svobodni in osvobojeni, strpni in solidarni kot pa njihovi agresorji, ki se razglašajo za prinašalce svobode in demokracije. Iračani veliko bolje reflektirajo svetovno politiko kot politični vrhovi >zahodnega sveta<. Popolnoma razumejo, da z njimi trpi ves svet, aktivisti, mirovniki, sorodniki žrtev 11. septembra, očetje, matere in otroci sveta. Tudi na izid vojne so veliko bolj pripravljeni kot agresorja g. Bush in g. Blair ali Vi vsi, ki njuno morijo podpirate. Vojno sprejemajo kot vsakdanje življenje, kot del procesa, ki je sicer krut, boleč, ki pušča solze in mlake krvi, vendar so polni upanja, hrepenenja in vere v drugačen svet. So veliko močnejši kot vsi ambasadorji miru ali udeleženci akcije Živi ščit, ki smo jih prišli podpret v zadnjih trenutkih in katerih dvesto skupaj z Iračani vztraja na infrastrukturnih točkah v okolici Bagdada, ki so preživetvenega pomena. Mirovniki niso v zakloniščih, saj tudi Iračani niso v zakloniščih. Šipe pokajo, okolica je v ognju in dimu, oni pa beležijo, sporočajo svetu in čakajo. Kljub vojni v Bagdadu ni napetosti, panike, strahu ... kar poskušajo oblasti vsiliti milijonom mirovnikom po svetu, ki dneve in noči preživljajo na ulicah, pod udarci pendrekov, v zaporih. Danes so policisti ubili enajstletnega dečka, ki je manifestiral za mir!

V svojih govorih ob napadu na Irak ste povedali nekakšno nejasno in protislovno formulacijo, kar pogosto naredite, ko je potrebno jasno in odločno nastopiti, pa naj gre za izbiro med stališčem EU o napadu na Irak in med s strani ZDA zahtevanim stališčem kandidatk za NATO ali za izbiro med preživetjem milijonov civilistov in pokornostjo globalnim imperiatorjem. Nikar ne opravičujte agresije ZDA in Velike Britanije z lažmi, češ da bo naftna vojna osvobodila Iračane pred diktatorjem. Demokratizirajte in humanizirajte najprej sebe ali gospodarje vojne! Kot predsednik Slovenije bi lahko vsaj enkrat presenetili s kakšno kreativno gesto, kot na primer:

- Iz Slovenije bi izgnali ameriškega veleposlanika Johnnyja Younga. S tem bi končno odreagirali aktivno politično namesto cincanja in prodajanja okostenelih diskurzov. Hkrati pa bi celo prekosili gospodarja vojne, g. Busha, ki je zahteval izgon iraških diplomatov iz vseh držav.

- Namesto humanitarne intervencije po koncu napadov na Irak intervenirajte z odločnim nasprotovanjem vojni sedaj! Po koncu vojne se bo lahko hvaliti s humanitarnimi milijoni, otrokom v Iraku pa najbrž ne boste utegnili pojasnjevati, zakaj so njihova telesa iznakažena in zakaj umirajo za levkemijo, kar smo aktivisti Živega ščita videli v bolnišnicah v Basri na jugu Iraka, ki jo v tem trenutku osvajajo britanske sile.

- Vsaj enkrat za spremembo bi lahko dopustili demokracijo v tej kvazidemokratični državi in voljo prebivalcev in prebivalk sprejeli kot njihov predsednik.

Za nasvete, ki bi prispevali k svetovnemu miru in proti paktiranju Slovenije z vojaškimi organizacijami, sem vam vedno na voljo, saj sem za svoje privatno in javno delo plačana iz davkoplačevalskega denarja, kot so ugotoviljali slovenski mediji v preteklem mesecu, le da si legitimnosti in legalnosti mojega dela v Iraku niso upale preveriti.

Nobene vojne nikdar ne bom mogla pozabiti, še toliko težje, ko se odvija pred mojimi očmi!

Z mirovniškimi željami, z brezmejno naivnostjo, upanjem in voljo, da so spremembe tako v Sloveniji kot v svetu mogoče, vam pošiljam sliko, ki je nastala v kontejnerju ob zvokih in dimu rafinerije Daura.

Marta Gregorčič