Iz virov v ameriškem State Departmentu se je v četrtek izvedelo, da omemba Slovenije v dopolnilnem predlogu ameriškega proračuna v fiskalnem letu 2003 za vojno proti Iraku v višini 74,7 milijarde ameriških dolarjev ni bila napaka.

Po popravku na zahtevo slovenske vlade naj bi v dokumentu namesto dodatna sredstva za sodelovanje v vojni proti Iraku "in" vojni proti terorizmu po novem pisalo dodatna sredstva za sodelovanje v vojni proti Iraku "ali" vojni proti terorizmu.


V State Departmentu so razložili, da je Slovenija članica operacije Trajna svoboda (Enduring Freedom), za katero pa ni povsem jasno, ali zajema le svetovno vojno proti terorizmu ali tudi operacijo Iraška svoboda (Iraqi Freedom). Po mnenju Pentagona je sicer to eno in isto, torej vojna proti terorizmu je tudi vojna proti Iraku. Pritožbo slovenske vlade pa so vzeli na znanje in zaprosili za popravek besedila predloga ameriškega predsednika Georgea Busha kongresu za financiranje vojne proti Iraku. Po popravku na zahtevo slovenske vlade naj bi v dokumentu namesto dodatna sredstva za sodelovanje v vojni proti Iraku "in" vojni proti terorizmu po novem pisalo dodatna sredstva za sodelovanje v vojni proti Iraku "ali" vojni proti terorizmu.

Slovenska vlada res ni vedela za pomoč?

Kljub temu pa je pojasnilo State Departmenta postavilo več vprašanj, kot pa je dalo odgovorov. Po trditvah predstavnikov State Departmenta je zagotavljanje slovenskih vladnih predstavnikov, da niso vedeli nič o dodatni denarni pomoči Washingtona, resnično. Prav tako pravijo, da nihče nikogar ne sili v nikakršne koalicije. V State Departmentu so bili nekoliko presenečeni nad poizvedovanjem glede vključitve Slovenije med države, ki bodo dobile milijone dolarjev. Razložili pa so, da gre za sredstva, ki so še v zraku, saj jih mora potrditi kongres. Dokument Bele hiše ne navaja vsote za Slovenijo, State Department pa pravi, da bodo to vnesli v kongresu. Na spletni strani Urada za proračun Bele hiše sicer do petka zjutraj po srednjeevropskem času še niso vnesli popravka.

Slovenski premier Anton Rop je v četrtek po seji vlade povedal, da so jih, potem ko je slovenska stran v sredo zaprosila za informacije o zadevi, iz State Departmenta obvestili, da je prišlo do napake. Slovenija teh sredstev - šlo naj bi za pet milijonov dolarjev - ne bo dobila, ker ni članica protiiraške koalicije, je povedal premier. State Department po Ropovih besedah ni pojasnil, zakaj je prišlo do napake.

Bela hiša je v predlogu kongresu za sredstva za financiranje vojne proti Iraku in terorizmu v višini 74,7 milijarde dolarjev zaprosila tudi za dodatna sredstva za financiranje pomoči tujim oboroženim silam, t.i. Foreign Military Financing Program v višini 2,1 milijarde dolarjev, kjer je omenjena tudi Slovenija. Po podatkih State Departmenta je Slovenija v programu tuje vojaške pomoči (Foreign Military Assistance) v proračunu za fiskalno leto 2002 dobila 4 milijone dolarjev in v proračunu za fiskalno leto 2003 (od 1. oktobra 2002 do 30. septembra 2004) 5 milijonov dolarjev. V proračunu za fiskalno leto 2004 pa so za ta namen predvideni 4 milijoni dolarjev. State Department je prav tako leta 2002 za Slovenijo predlagal 827.000 dolarjev za "mednarodno vojaško izobraževanje in urjenje", leta 2003 950.000 in za leto 2004 prav tako 950.000 dolarjev. Omenjena sredstva naj ne bi imela nobene zveze z denarjem, ki bi ga naj Slovenija dobila po dopolnilnem predlogu Bele hiše, ki so dodatna za sodelovanje v vojni proti Iraku "in" vojni proti terorizmu.

V koalicijo uvrščeni zaradi vilenske izjave

Slovenija se je februarja pridružila t.i. vilenski izjavi zunanjih ministrov v podporo predstavitvi dokazov o iraških kršitvah resolucij ZN, ki jih je v Varnostnem svetu ZN predstavil ameriški državni sekretar Colin Powell. Od takrat naprej so Američani Slovenijo jemali v paketu vzhodnoevropskih držav, ki podpirajo ameriško politiko do Iraka. Kot kaže, nihče iz Ljubljane ni dovolj odločno posredoval, saj je predsednik odbora za mednarodne odnose v predstavniškem domu ameriškega kongresa, republikanec iz zvezne države Illinois Henry Hyde, 17. marca posebej omenil vse države, ki so se v teh težkih trenutkih postavile na ameriško stran, med njimi tudi Slovenijo.

Hyde je dejal, da se soočamo z vojno in da ni nobenega dvoma, da se iraški predsednik Sadam Husein ni razorožil, ter da nobena razumna oseba ne more verjeti, da bo to storil brez prisile. V času francoskega nasprotovanja vojaškemu posredovanju v Iraku je Hyde dejal, da ZDA niso same. "Velika Britanija si seveda zasluži častno mesto v naših mislih. Vendar je potrebno priznati tudi druge. Med njimi Španijo, Portugalsko, Katar, Bahrajn, Kuvajt, Italijo, Madžarsko, Poljsko, Dansko, Češko, Latvijo, Litvo, Romunijo, Bolgarijo, Albanijo, Hrvaško, Slovenijo, Makedonijo in Avstralijo," je poudaril Hyde, ki se je zahvalil ameriškim vojakom in izrazil prepričanje, da bodo zmagoviti.

Slovenije se za zdaj še vedno drži sloves države članice Vilenske skupine, ki jo v ZDA razumejo kot podpornico vojaške operacije proti Iraku. Bela hiša in State Department sicer Slovenije ne omenjata kot del koalicije pripravljenih držav, vendar to več ni toliko pomembno za slovenska prizadevanja za ratifikacijo pristopnega protokola o vstopu Slovenije v Nato, saj jo obravnavajo v paketu z ostalimi. Ameriški senatorji doslej še niso opazili obnašanja Slovenije, ki ni v skladu s protiiraško koalicijo in ostalimi državami, ki so lani novembra dobile povabilo za vstop v zvezo Nato.

Vest je celoti povzeta po www.24ur.com.